ODZIV SKUPINE NEVLADNIH ORGANIZACIJ NA 9. OSNUTEK STRATEGIJE ZA DVIG RODNOSTI V RS
Skupina nevladnih organizacij, ki deluje na področju dela proti nasilju nad ženskami, nasilja v družini in človekovih pravic žensk, s tem dopisom izraža svoje nasprotovanje načinu delovanja, ki ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) uporabilo pri sprejemanju Strategije za dvig rodnosti v Republiki Sloveniji. MDDSZ strokovni in drugi javnosti ni dalo praktično nobene možnosti za pripravo pripomb na strategijo in jo je pravzaprav izključilo iz sodelovanja pri pripravi in sooblikovanju tega izjemno pomembnega dokumenta.
Obenem skupina nevladnih organizacij z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da MDDSZ v Strategiji za dvig rodnosti v Republiki Sloveniji globoko posega v že pridobljene temeljne pravice žensk in s predlaganimi ukrepi (posredno) celo spodbuja njihovo sistematično kršenje. Ne izhaja iz načela o enakih možnostih obeh spolov, ne upošteva ustave in nekaterih zakonov, z vrednostnimi sodbami, ideološkimi interpretacijami, uporabljenim izrazoslovjem in strukturo dokumenta pa skuša uveljavljati negativen in izrazito diskriminatoren odnos do temeljne pravice odločanja o lastnem telesu, do z ustavo zagotovljene pravice o svobodnem odločanju o rojstvih otrok ter celo do načina življenja posameznic in posameznikov.
1. Na izpostavljene trditve kaže že uvrstitev pravice do splava ob bok samomorom in prometnim nesrečam (točki 1.3.3 in 3.3), kar je popolnoma neprimerna posredna interpretacija tako pravice do odločanja o lastnem telesu kot tudi pravice o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, torej tudi pravice do splava.
2. Strategija za dvig rodnosti nedopustno ideološko in brez vsakršnih strokovnih argumentov interpretira, da »je življenje od trenutka spočetja do naravne smrti vrednota« (točka 2.2). Podpisane nevladne organizacije odločno nasprotujemo takšni ideološki interpretaciji, menimo, da je protiustavna in nastrojena proti pravici žensk do splava. Obenem menimo, da je tako ideološko obarvano stališče nekaj, česar demokratično izvoljena in do svojih državljank in državljanov odgovorna vlada nikoli ne sme sprejeti kot temeljno smernico v svoji strategiji.
MDDSZ v svoji strategiji dobesedno obtožuje ginekologinje in ginekologe, da pacientke napeljujejo k splavu (točka 4.3.2). Pri tem ne navaja nobenih strokovnih argumentov, kar je za takšen dokument popolnoma nedopustno. Obenem degradira strokovno delo ginekologinj in ginekologov, njihovo zavezo k spoštovanju odločitev žensk ter k spoštovanju njihovih človekovih in ustavnih pravic.
Popolnoma neprimerno z vidika demokratične in odgovorne strokovne službe ter pravice do izbire posameznic, MDDSZ predvideva uvedbo »obveznega časa za razmislek pred dokončno odločitvijo glede nujnosti umetne prekinitve nosečnosti« in udeležbo na obveznem svetovanju v tem času (točka 4.3.3). V točki 4.3.4 pa celo predvideva plačilo splava in s tem pravzaprav zaokroži diskriminacijo žensk, ki je rdeča črta celotnega dokumenta.
3. MDDSZ s strategijo neposredno posega v sfero zasebnosti, saj daje vedeti, da odločanje o rojstvih otrok ni zgolj zasebna, ampak tudi javna zadeva. Takšno prepričanje grobo posega v temeljna demokratična načela, krši človekovo pravico do zasebnosti in ponovno vzpostavlja zgodovinske težnje držav po prevladi v boju za nadzor rojstev.
Naj našo trditev še dodatno podkrepimo s točko 4.1.16, ki celo predvideva zamenjavo stanovanj »med starejšimi brez družin v prevelikih stanovanjih in mladimi družinami z otroki. To se omogoči s čimprejšnjo uvedbo davka na privatno lastnino« ipd. Država namerava torej dobesedno izsiljevati in posameznicam in posameznikom predpisovati osebne potrebe – tako vrednotne kot materialne in socialne.
4. Kot eden od vzrokov za nizko stopnjo rodnosti (točka 1.5) so v strategiji navedene »naraščajoče in visoke potrošniške aspiracije, ki ustvarjajo potrebo po drugem dohodku v gospodinjstvu, ki enako spodbujajo žensko participacijo na trgu delovne sile.« Takšna interpretacija spodbujanja ženske participacije na trgu delovne sile je diskriminatorna, saj nam daje vedeti, da je ženski dohodek drugi dohodek v gospodinjstvu, ki bi bil z zmernejšim ali manjšim potrošništvom nepotreben in torej ženske ne bi rabile konkurirati na trgu delovne sile, saj bi lahko ostajale doma brez lastnega dohodka. Takšno interpretacijo določil dodatno podkrepijo tudi ukrepi za vzpostavitev sistema za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (točka 4.2), ki so obenem vsebinsko nekonsistentni. Tako v točki 4.2.3 zasledimo, da bo MDDSZ sofinanciralo razvojno partnerstvo Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje, pri tem pa ni omenjeno tudi očetom prijazno zaposlovanje. Odgovornost za družino in otroke torej ponovno ni enakomerno porazdeljena med oba spola. Po drugi strani pa v točki 4.2.5 zasledimo zavedanje Vlade Republike Slovenije o potrebi po spodbujanju enakomerne porazdelitve del med moškimi in ženskami v gospodinjstvih in pri vzgoji otrok. Glede na sporočilo, ki ga nosi celoten dokument, se bojimo, da gre pri vsebinski nekonsistentnosti za temeljno nerazumevanje enakosti med spoloma na vseh področjih življenja in ne za slučajni lapsus.
5. Popolnoma nerazumljiva za nas je točka »4.1.18 Zagotoviti boljšo izrabo kapacitet v mreži materinskih domov in varnih hiš«. Menimo, da ta točka potrebuje dodatno razlago, saj ni razumljivo, kaj ima mreža materinskih domov in varnih hiš pravzaprav opraviti z dvigom rodnosti v Republiki Sloveniji. Gre za programe, ki so kurativne narave in pomagajo reševati socialno ekonomske, psihosocialne in začasno bivanjske težave uporabnic in njihovih otrok. Njihova uporaba je za uporabnice in njihove otroke skrajni izhod v sili, za katerega si želimo, da ne bi bil potreben. Primerneje bi torej bilo, da se MDDSZ v svoji strategiji usmeri na preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja nad otroki. Pa v poglavju »4.5.5 Uvesti predmet, ki bo obravnaval etične norme in splošne civilizacijske vrednote« ne zasledimo niti besede o preventivnem delu za preprečevanje nasilja.
Vprašljivo je obenem tudi, na podlagi katerih strokovnih kriterijev bo pristojni organ določal strokovnost dela v materinskih domovih in varnih hišah. Iz strategije izhaja nevarnost, da bodo ti strokovni kriteriji nesprejemljivo temeljili na ideološki usmerjenosti istega dokumenta.
Menimo, da bi Strategija za dvig rodnosti v Republiki Sloveniji neprimerno lažje dosegla svoj namen, če bi se primarno osredotočila na preventivne ukrepe. Kršenje človekovih pravic, na katerem temeljijo ukrepi pričujočega dokumenta, ne more zagotavljati trdnih in trajnih partnerskih skupnosti, za katere raziskave kažejo, da se odločajo za večje število otrok (točka 2.3). Prav tako menimo, da represija, krčenje človekovih pravic žensk, poseganje v zasebno sfero posameznic in posameznikov, kršenje pravice do zasebne lastnine in poseganje v svobodno izražanje medijev, ne morejo prispevati k večji nataliteti v državi. Lahko pa pomembno zamaje kredibilnost demokratično izvoljene vlade in nevarno zmanjšuje ugled države v mednarodni skupnosti!
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Društvo za nenasilno komunikacijo Društvo Ženska svetovalnica Društvo Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi Zavod Emma
