Vsi smo zaskrbljeni zaradi dogodkov, ki ne spadajo v okvir pravne države in demokracije, za katero nam kar naprej razlagajo, da jo živimo in da gre za politični sistem, ki naj bi se kar najbolj približal optimalni družbeni ureditvi, saj boljše še niso izumili. Ne moremo mimo tega, da je Slovenija postala država, v kateri se kršijo temeljne človekove pravice in omejujejo temeljne človekove svoboščine. Predvsem mislimo, da je prišel čas za razmislek o tem, ali še hočemo biti podložni vladi in določenim ministrom, ki naj bi predstavljali vse državljane Slovenije, vendar pa vse bolj predstavljajo desni, radikalni del državljanov. Prvi paradoks države Slovenije je bil prisoten že od trenutka njene formacije, ki je temeljila na izključitvi vseh Drugih. Na tej osnovi smo se identificirali z aspektom SLOVENSTVA, ki naj bi pripadal le nam. Nam – Slovencem. Izrabili smo stare mite, tisočletne sanje o lastni državi. Nikoli si nismo predstavljali, da bomo kaj kmalu postali fašistični oddelek neoliberalne gmote, ki se imenuje Evropska unija. Minister Zver je na včerajšnji oddaji Trenja govoril o evropskih vrednotah, ki jih zastopa Slovenija. Hvalil je slovensko policijo, ki naj ne bi posegla niti po nasilju, med tem ko je pred njo stala truma miroljubnih protestnikov. Ali je lahko izjavil še kaj bolj kontradiktornega?
A danes smo se zbrali, da se zgrozimo in odločno postavimo po robu novim grotesknim načrtom naše vlade, natančneje ministru Drobniču, ki nas odkar je minister sploh ne preseneča več s svojimi šovinističnimi, diktatorskimi in seksističnimi idejami in načrti. Govorilo se je že o plačljivi kontracepciji za ženske. Povečano obdavčevanje samskih parov je postalo modna muha. Danes pa smo priča še omejitvi pravice do splava. V naši državi, ki naj bi stremela za logiko umika države in omejitvi države na tisti minimalni krog zadev, ki se dotikajo vsakega slehernega državljana, je prišlo do eskalacije skrbi za lastne sužnje-lastne otroke-lastne državljane. Vendar ne v pravi smeri.
Izjava, ki jo dajemo ima za cilj opozoriti vlado, da tako ne gre. Za pravico do splava je bilo potrebno garati. Rušili smo tabuje, stare mite, religiozne norme, etičnost in moralo, da smo si jo pridobili. Zdaj, v 21. stoletju, pa nam jo hočejo vzeti. Ne bomo dopustili, da se prične Darwinova nočna mora. Najmočnejši preživijo – najbogatejši delajo splave. Revni rojevajo otroke, ki bodo revni. Socialno ogroženi imajo še več otrok in malo večje otroške dodatke ter omejen delovni čas. To zadnje gotovo ne, saj Slovenija postaja turbo-kapitalistična država, kjer ne bo posluha za kaj takega. Virus HPV, o katerem je toliko govora in povzroča raka na materničnem vratu pri 60% ženske populacije se lahko odpravi le, če ima ženska 83 tisočakov, ki ji lahko rešijo življenje. Torej le bogati preživijo. Pravica do splava je človekova pravica, pravica vsake sleherne ženske in dekleta, da se svobodno odloči, kako bo razpolagala s svojim telesom. Nobena vlada ji nima pravice vzeti že pridobljene pravice. Vsaka ženska, ki razmišlja o sebi in okolici, bo prišla do tega zaključka. Zaključek je le eden – ustavimo ideje tega tipa in damo prostor humanosti. Bodimo ljudje. Zaradi nekaj neodgovornih sebičnežev, ko splave opravljajo večkrat iz istega razloga malomarnosti, ne morejo biti kaznovani tisti, ki se za splav razumsko odločijo enkrat v življenju in za tem stojijo. Ukinimo strukturni paradoks, ki nam dokazuje, da so stvari jasne – ohranimo socialne razlike in še bolj obremenimo revne in šibke, ki bi morali biti primarno zaščiteni. Ne dajmo se. Mislimo s svojo glavo. Naj živi solidarnost in enakopravnost. Za to so se borili naši predniki. Borimo se za to tudi mi.
