Da za zmanjšanje rodnosti niso krivi abortusi, pač pa razmere, v katerih se ženske in moški vse težje, kasneje in bolj zaskrbljeno odločajo za otroke, aktualen in zloglasen osnutek strategije za dvig slovenske rodnosti (v nadaljevanju Stategija) sicer navaja, a ga pri razlogih za zaostritev pogojev za plačilo splava ne upošteva, ampak pri temeljnih smernicah na prvo mesto postavlja novo vladno stališče, ki pomeni tudi poseg v reproduktivne pravice Slovenk (točka 2.2 na strani 16): »Vlada RS sprejema temeljno stališče, da je življenje od trenutka spočetja do naravne smrti vrednota. Pri tem je potrebno poudariti, da je vrednota vsako življenje, tudi tisto, za katero se zdi, da ne odgovarja standardom, kriterijem in normam postavljenim s strani moderne družbe. Vsako življenje tudi na videz nepopolno ima smisel in ga je potrebno zaščititi. Potrebno je zaščititi tudi življenja najšibkejših, še posebej tistih, ki se sami ne morejo braniti.«
Direkten poskus omejevanja reproduktivnih svoboščin Slovenk, ki poskuša skriti svoje ideološko ozadje in zato išče izgovor pri varčevanju državne in zdravstvene blagajne, ne vzdrži argumentov, saj splavnost v Sloveniji ni visoka (po podatkih IVZ), poleg tega pa ne temelji na nobenem ekonomskem izračunu. V Sloveniji namreč ni bila narejena še nobena resna raziskava, ki bi analizirala stroške splavnosti, pa tudi sicer stroške reproduktivnega zdravljenja in zdravstvene preventive žensk. To dejstvo govori v prid vsemu drugemu, kot resnični zaskrbljenosti oz. skrbi vlade za rodnost in slovensko zdravje.
Poglejmo konkretne podatke o splavnosti v Sloveniji (še več tukaj): v Sloveniji že več kot 20 let beležimo trend upadanja dovoljene splavnosti. V obdobju od leta 1984 do 2004 je tako dovoljena splavnost upadla za več kot dve tretjini. Največji upad je bil zabeležen v starostni skupini 20 do 24 let, najmanjši pa v starostni skupini 40 do 44 let. Ta podatek ni zanemarljiv, saj je najmanjši upad dovoljene splavnosti zabeležen prav v starostni skupini, ko ženske zaupajo, da zaradi naravno zmanjšane plodnosti (ta se zelo manjša po 35. letu ženske starosti) ne morejo več zanositi in zato kontracepcije ne uporabljajo več ali pa zaupajo manj zanesljivi. To so tudi ženske, ki imajo ob abortusu v povprečju že 2 otroka. V letu 2004 se je število dovoljenih splavov v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za skoraj 7%, kar je povzročilo znižanje dovoljene splavnosti na 12,7 na 1000 žensk v rodni dobi in znižanje totalne stopnje splavnosti na 0,45 na žensko v rodni dobi. Število dovoljenih splavov je upadlo tudi pri mladostnicah (dovoljena splavnost v letu 2004 je 8,2/1000), vendar je že nekaj let opaziti, da le na račun upada pri starejših dekletih (17-19 let), pri šestnajstletnicah in mlajših pa beležimo v letu 2004 celo skoraj za četrtino več primerov kot leto poprej. Sicer so pa najbolj ogrožena skupina ženske med 30. in 34. letom starosti, saj je v tej starostni skupini zabeležiti 19,5 dovoljenih splavov na 1000 žensk. Ta podatek je zelo pomemben, saj priča, da je prav za ženske družina prej ovira, kot sreča, saj se otrokom odrekajo v obdobju, ko delajo službene kariere. Imeti kariero pa ni stvar osebnega prestiža, ampak nujnost za lastno blagostanje, blagostanje svoje starosti in morebitno blagostanje otrok. Tej skupini sledijo ženske v starostni skupini 25 do 29 let, kar dokazuje, da se ženske otrokom odrekajo zaradi pritiskov delodajalcev, takrat, ko se zaposlujejo in začenjajo s svojo delovno dobo.
Ob vse bolj konkurenčni družbi, bi vlada lahko upoštevala najcenejši, hkrati najbolj učinkovit ter za oba spola enakopraven ukrep, s katerim se bo priznalo, da načrtovanje družine ni le stvar, veselje in odgovornost žensk, pač pa tudi moških in da pri tem na delovnem mestu ne bodo ne eni ne drugi diskriminirani. V Strategiji je pod točko 4.2.5. na strani 24 zabeleženo: "Vlada RS se zaveda, da spremenjen položaj žensk v družbi zahteva tudi novo prerazporeditev del med moškim in žensko pri gospodinjstvu in vzgoji otrok. Zato si bodo pristojni organi prizadevali za odpravljanje stereotipov o delitvi dela ter vzpodbujali enakomerno porazdelitev del v gospodinjstvu." Odličen način preseganja diskriminacije tako pri skrbi za otroke in dom, kot pri zaposlovanju, predstavlja islandski model, o katerem sem podrobno že govorila tukaj, se je v praksi pokazal za izjemno učinkovitega. Islandska konservativna desnosredinska vlada je poskrbela, da imajo lahko moški enako dolgo in tudi enako plačano porodniško kot ženske in sicer po formuli 3+3+3 mesece za oba starša. Trije meseci porodniške so obvezni za oba, tako mater kot očeta, preostale tri mesece pa si lahko razdelita ali pa dogovorita, kdo jih bo izkoristil v celoti. Islandija je s tem ukrepom ob največjem deležu zaposlenih žensk v Evropi (kar 79%) dosegla izjemen porast rodnosti in se s poraslo rodnostjo 1,91 približala v Evropi najbolj rodni Irski z 1,99. Islandski model je za Slovenijo zanimiv zato, ker imamo tudi pri nas zaposlen visok odstotek žensk. Mnogi so prepričani in slovenska vlada v Statregiji tudi, da je eden od glavnih vzrokov za upadanje rodnosti ekonomsko osamosvajanje žensk in njihov vstop v svet dela, a resnica je drugje: za upad rodnosti je kriva diskriminacija med spoloma pri skrbi in negi otroka, s tem vsiljevanje mnenja, da je odločitev za otroka in skrb zanj stvar predvsem ali zgolj žensk ter nenazadnje zaradi tega onemogočanje konkurenčnosti žensk na trgu delovne sile.
V podporo povišanju rodnosti je treba sprejeti seveda še druge ukrepe, ki se tičejo reproduktivnega zdravja žensk in s tem zdravja populacije in o katerih sem obširneje pisala tukaj, opozarjala tukaj in pozivala tukaj, vendar nikakor ne na strašljiv način, ki je v Strategiji opisan pod točko 4.4.1. na straneh 25-26 in meji na blaznost prisile v nošenje naglavnih rut ali uniform! "Zdravju škodljivo je tudi nepremišljeno in včasih nezdravo sledenje modnim smernicam. Narava mode je minljivost in hitra menjava trendov, zato se le-ta ne ozira daleč v prihodnost in ne tehta posledic, ki jih povzročajo trendi. Pri tem je potrebno omeniti zlasti pretirano uporabo umetnih materialov, predvsem kar zadeva intimni del garderobe. Prav tako nevarno je dolgotrajna uporaba preozkih oblačil v predelu pasu in bokov, tako pri dekletih, kot pri fantih. Nevarna je tudi pretirano izpostavljanje nepokritih delov okoli pasu, predvsem pri dekletih, saj le-to lahko povzroči huda vnetna obolenja rodil in posledično neplodnost. V tem kontekstu ne smemo zanemariti niti tako moderne, pa vendar tako nevarne porjavelosti." Država nima pravice zapovedovanja primernega oblačenja in vedenja, ima pa dolžnost, da poskrbi za primerno zdravljenje in preventivo! Nujno je torej potrebno takoj uvesti obvezno testiranje za HPV kot rutinsko preiskava ob primerih patoloških brisov in obvezno cepljenje HPV za vse deklice, mlade ženske in vse ženske, ki imajo patološke brise materničnega vratu in tiste, pri katerih je HPV že ugotovljen, sredstva za to pa se krije iz prispevkov obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi ta ukrep bi prinesel velike finančne prihranke v zdravstvu, da o zdravju in življenjih žensk, brez katerih tudi rojevanja ni, sploh ne govorimo. Enako velja za testiranje za klamidijo, ki je tudi samoplačljiva, pa stroka svari, da okužba, ki je ženske in moški pri sebi ne zaznajo in ugotovijo, vodi tudi v neplodnost žensk.
Ustvariti je potrebno torej razmere, v katerih ljudem med družino in delom ne bo potrebno izbirati, razmere, v katerih bodo ljudje lahko samostojno in sebi lastno usklajevali družinsko in poklicno življenje. V prijazni in svobodni družbi se rojevajo otroci in srečni ljudje. Ne smemo pozabiti, da se v ujetništu še živali nerade razmnožujejo...
